»Kot so poudarili v Kinodvoru, so tudi izjemna igra Harryja Deana Stantona in Nastassje Kinski, mojstrski scenarij Sama Sheparda in nepozabna glasba Rya Cooderja prispevali, da film ni le dosegel kultnega statusa, temveč prav tako ohranil svojo privlačnost tudi 40 let po nastanku.«
»Dialektika je naslednja: med visoko umetnostjo in smetjem je zelo kratka razdalja, in smetje, v katerem je ščepec norosti, je prav zaradi tega bližje umetnosti.«
»Pustili so mi vsaj to, da sem obdeloval material, da sem do neke mere prestrukturiral par precej nemogočih scenarijev, ki sem jih moral režirati. Seveda sem moral upoštevati pravila, se izogibati eksperimentiranju, se držati družinskih filmov, jih pripeljati do 'srečnega konca' in tako naprej. Niso pa se vmešavali v moj način snemanja in montažo, kar pa mi je veliko pomenilo.«
